#uradno ime | Explore Tumblr Posts and Blogs

srdjl · 3 years

Text

"Dvom o cepivu je danes anticivilizacijsko dejanje"

Intervju z dr. Srđanom Lukićem, specialistom pulmologije (rtvslo.si - 8.1.2021.)

Lukić dela v izolski splošni bolnišnici na oddelku za pulmologijo, kjer se zdravijo tudi pacienti, oboleli za novo virusno boleznijo covid-19. Ker je to respiratorna bolezen, ki je njegovo področje, se dr. Lukić trudi, da bi na družbenih omrežjih ljudem pomagal pri spopadanju z novo boleznijo. Njegovo objavo na Facebooku o tem, kako prepoznati pljučnico, ki jo povzroči covid-19, in kaj storiti, če vas ne bodo mogli sprejeti v bolnišnico, je prebralo več tisoč ljudi, celotno besedilo je objavljeno tudi v srbskih in slovenskih medijih. Dr. Lukić se je pred letom preselil v Slovenijo iz Srbije.

Pred kratkim ste se preselili iz Srbije v Slovenijo in takoj začeli delati v zelo zahtevnih razmerah, ki jih epidemija ustvarja za zdravstvo. Kako ste doživeli ta čas?

Pri meni je bilo tako, da se mi je hkrati zgodilo dvoje. V Sloveniji sem zdaj že eno leto in moj prihod in obdobje prilagajanja na novo okolje sta se časovno ujemala s pandemijo. Zato ta čas doživljam na več ravneh. Nova virusna bolezen napada respiratorne organe, to je moje področje, in po tej strani mi ni bilo težko se prilagoditi na zdravljenje. Čeprav je bolezen precej specifična, je to respiratorno vnetje. Zato sem hitro dojel, kaj jo povzroča, tako teoretično kot tudi pri praktičnem delu s pacienti, ne glede na to, ali gre za blago, srednje težko ali težko obliko te bolezni. Saj bi bilo čudno, če se kot pulmolog ne bi hitro znašel, ne glede na to, da me je nova bolezen presenetila na terenu, ki je bil zame nov, ne na znanem, na katerem sem tudi postal pulmolog, v Srbiji.

Ali bi kot nekdo, ki ima izkušnje v dveh različnih zdravstvenih sistemih, srbskem in slovenskem, lahko primerjali ta sistema?

V letu dni sem dobro spoznal slovenski zdravstveni sistem, srbskega pa poznam odlično, saj sem v njem delal deset let. Razlike so precej očitne, to je razvidno tudi v načinu delovanja v izrednih okoliščinah. V Sloveniji so vse bolnišnice obdržale tudi svoje osnovno delo, sicer v manjšem obsegu, v Srbiji pa so vse spremenjene v covidne bolnišnice, to pomeni, da so opustile svoje osnovno delo. Veliko vprašanje je, kaj se dogaja z bolniki, ki nimajo covida. V Sloveniji se je v prvem valu, ko sem delal v kliniki na Golniku, nadaljevala diagnostika tumorja pljuč, konziliji so delovali še naprej. Tudi v drugem, močnejšem valu so vsako sredo konziliji, ne le na Golniku, ampak tudi v bolnišnici v Izoli. Ko dobimo pacienta, delamo diagnostiko, ne glede na vse preostalo, kar se dogaja okrog nas. V Srbiji, kolikor vidim od daleč, pa vse preostalo stoji, ne deluje nič, razen covidnih bolnišnic. Srbski sistem ima možnost, da se spoprime z epidemijo, samo če se skoraj vsi viri angažirajo za zajezitev. V Sloveniji je veliko covidnih pacientov, vseeno pa je sistemu uspelo, da se drugo delo s pacienti ni ustavilo.

Glede na vaše izkušnje – so kakšne pomanjkljivosti v zdravstvu, ki ste jih opazili v letu dni dela v Sloveniji?

Nisem razmišljal o slabih stvareh. Oprijel sem se le dobrih, tistih, ki so v Sloveniji boljše kot v Srbiji, saj mi je to pomagalo v težkem obdobju prilagajanja. Gledal sem samo dobre stvari in se navezal le na dobre ljudi, saj so mi vsi rekli, da je prvo leto najtežje in da se stvari potem izboljšajo. Zagotovo se še nekaj časa ne bom ukvarjal s slabimi stranmi življenja v Sloveniji.

Kakšno je vaše strokovno mnenje – koliko časa bomo še živeli v pandemiji?

Dokler se zadostno število ljudi ne cepi, se pandemija ne bo končala. Pri tem mislim na ves svet, ne le na določene države. Nič ne pomaga, če zajezite epidemijo le na svojem ozemlju. Če še obstaja zunaj, jo bodo spet prinesli tudi k vam. Ključ je v obsežnem cepljenju, tako na našem ozemlju kot na vsem svetu, da bi se virus izkoreninil. Take primere smo imeli v zgodovini. Veliko virusov ne obstaja več po zaslugi učinkovitosti cepljenja. Številni so pred izumrtjem, na primer otroška paraliza, ki ima tri seve. Dva sta uradno izkoreninjena, ostal je še eden in upamo, da bo tudi ta izkoreninjen in ne bo več grozil človeštvu.

Ko smo že pri novih sevih virusa – kaj menite o novem sevu covida-19, ki se je ponekod po svetu že pojavil?

To je bilo malo medijsko prenapihnjeno. Virusi kot vsi živi organizmi nenehno mutirajo in spreminjajo obliko. Tako se varujejo pred sovražniki. To je njihov način, da se prilagodijo okolju in preživijo. To se dogaja z vsakim virusom. Vendar so te mutacije brez pomena, kar zadeva cepljenje, saj gre za mutacijo manj pomembnih proteinov v strukturi. Pomembno je, da ne nastane mutacija konice, ki vdira v celice domačinov. Ti proteini so tarča cepiva. Virus lahko v celoti spremeni strukturo, ne spremeni pa konice proteina in v tem primeru je za učinkovitost cepiva vse drugo nepomembno, saj cepivo meri le na ta protein, ki ostaja nespremenjen. Za zdaj ni podatkov, da bi katera koli mutacija v svetu prispevala k spremembi konice proteina. Po informacijah, ki jih imam, se to niti ne pričakuje. Tudi ta, ki se je pojavil v Angliji, ne bo zmanjšal učinkovitosti katerega koli cepiva, ki je na trgu.

Katero cepivo je najučinkovitejše oziroma ali so vsa enako učinkovita?

Vsa cepiva niso enako učinkovita. Vendar to, ali je cepivo učinkovito 90-odstotno, malo bolj ali malo manj, ni pomembno, če imamo dovolj cepljenih. Vsekakor je vsako cepivo veliko boljše od virusa. S cepljenjem stimulirate svoj imunski sistem v nadzorovanih razmerah, ko pa dobite virus, je vaš imunski sistem stimuliran v popolnoma nenadzorovanih razmerah in ne morete vedeti, kaj se bo zgodilo. Zato so vprašanja, kot je "katero cepivo naj izberem”, ki jih te dni pogosto dobivam od prijateljev, odveč. Prvič, ne morete izbirati, katero cepivo bo uvozila vaša država, in drugič, katero koli cepivo, ki vam ga država ponudi, je boljše kot preskočiti cepljenje in čakati, da pride neko drugo cepivo, ki vam bo bolj všeč, saj med tem čakanjem tvegate, da dobite virus, in če ga dobite, se to lahko usodno konča.

V medijih smo slišali, da tudi potem ko se cepimo, še vedno lahko prenesemo virus. Malo nelogično je, da lahko prenesemo virus, če ga ne moremo dobiti, saj nas pred njim varuje cepivo. Kakšno je vaše mnenje?

Za zdaj velja priporočilo, da se še naprej vedemo, kot da nismo cepljeni, to pomeni, da še naprej spoštujemo epidemiološke ukrepe. To je zato, ker so se med testiranjem cepiva ukvarjali le s tem, koliko je učinkovito za osebo, ki je bila cepljena. Torej, niso se konkretno ukvarjali s tem, ali cepljeni ljudje lahko prenesejo virus. Če se pogovarjamo teoretično, je malce nesmiselno, kot ste sami rekli, da ljudje, ki ne morejo zboleti, lahko prenesejo virus. Vendar to ni empirično potrjeno, to ni bil predmet raziskovanja in nihče ne more z gotovostjo reči, da ljudje, ki so cepljeni, ne morejo prenesti virusa. Zagotovo se bodo raziskovalci ukvarjali tudi s tem in bomo dobili odgovor na to vprašanje. Dokler ga nimamo, se je zaradi varnosti treba obnašati tako, kot da lahko virus prenesemo, čeprav smo cepljeni. Strinjam se, da to teoretično zveni nemogoče, ampak dokler ni empirično potrjeno, teorijo jemljemo s pridržki.

Na svojem profilu na Facebooku pogosto zelo preprosto in laikom razumljivo razlagate medicinske pojme in postopke, dajete ljudem priporočila za samopomoč v pandemiji. Vaše objave so zelo priljubljene, ljudje se vam javno zahvaljujejo, veliko jim pomenita strokovni nasvet in razlaga. Na drugi strani pa smo priče tudi velikemu nezaupanju do zdravnikov, ki se ukvarjajo s covidnimi bolniki. Od kod v javnosti toliko nezaupanja v znanost in medicino?

To je vprašanje za komunikologe. Zakaj in kako nastajajo lažno ustvarjene informacije? Kako je mogoče, da nekdo bolj zaupa nekomu, ki nima pojma o medicini, kot ljudem, ki so jo leta in leta študirali? Kako je mogoče, da nekdo verjame tistim, ki nimajo nikakršnega stika s pacienti (niti eden izmed njih ne zdravi), kot tistim, ki se vsak dan ukvarjajo z njimi? Zelo je pomembno, da komunikacijo prilagodimo laični javnosti, da strokovno gradivo približamo ljudem, da bi ga lahko razumeli. V svojih besedilih se zelo trudim, da bi me ljudje razumeli. Zdravniki se na splošno radi izražamo v strokovnem jeziku, da bi zveneli pametneje kot drugi. Uporabljamo strokovno retoriko, ki je laiki ne razumejo. Temu se izogibam. Na podlagi svojih izkušenj dela s pacienti sem se z leti naučil, da bo zdravljenje uspešnejše, če bo pacient razumel svojo bolezen. Čim bolje jo razume, učinkovitejše bo zdravljenje. Medicinske stvari je treba razložiti v navadnem jeziku. Strokovnjakov, ki nas v medijih zasipavajo s kupi strokovnih besedil in terminov, nihče ne razume. Mogoče ljudje bolj zaupajo nestrokovnjakom prav zato, ker govorijo v navadnem jeziku. Mogoče zato ne zaupajo učinkovitosti medicine. Vendar vseeno težko razumem, saj potrebujete le pet minut, da si ogledate, kakšno korist je imelo človeštvo od cepljenja. Cepivo je nekaj najboljšega, kar je medicina iznašla kadar koli v zgodovini. Niti en njen dosežek se ne more primerjati z njim. Mogoče antibiotiki, ampak niti ti niso imeli takega učinka kot cepivo. Dvom o cepivu je danes anticivilizacijsko dejanje.

Za konec – kaj bi kot zdravnik svetovali ljudem v tem trenutku epidemije?

Ko boste dobili možnost, da se cepite, nikar ne oklevajte, ne premišljujte preveč – cepite se! Če imate v svojem okolju ljudi, ki so skeptični do cepiva, jim poskušajte razložiti njegovo učinkovitost, poiščite besedila o cepivih, poiščite seznam vseh kužnih bolezni, ki so bile izkoreninjene samo po zaslugi cepiva. V zadnjem letu smo poskusili vse: karantene, zdravljenje, epidemiološke ukrepe. Vse to je seveda delovalo, saj bi bila brez tega epidemija veliko hujša, ampak nič ni moglo ustaviti virusa. Edino, kar lahko ustavi ta virus, je cepljenje. Moj nasvet je: ko dobite možnost, da se cepite, ne razmišljajte niti sekundo. Cepite se, cepite svoje bližnje in vsem povejte, da je cepivo tisto, kar nas bo rešilo.

0 notes

zabenundfliegen · 3 years

Text

Dihanje in letenje // januar 2021

Ponavadi pred letenjem eno noč ne spim, tokrat nisem štiri.

Enaintridesetega dopoldne kličem pet različnih številk, da mi zadnja, srečna, pove, naj pokličem drugega ob sedmih zjutraj na tretjo. Enaintridesetega popoldne se sankam, zvečer pa plešem, zelo - ples zdravi - in jokam, da mi črno mezi iz oči - tudi jok zdravi, kakor kdaj, no, očiščuje vedno. Prvega me ob jezeru najde nenavadna mačka, majha, vendar obilna, kratkega, vendar zajetnega repa, okrogle glave, snežno bela z oranžastimi in sivkastimi lisami po hrbtu, mehkih in popolnoma čistih šapic (v tistem blatu!), rožnatega, rahlo tumpastega smrčka ter prosojnih rumenkasto zelenih oči. Sedi na eni izmed klopc, opazuje labode, čaka in je, potem pa se kar ne moreva ločiti. Lepa dušica, si mislim, dober znak na prvi dan Novega Leta. Kasneje jemo sarme in še kasneje ne spim.

Drugega zjutraj kličem na tisto tretjo številko, na testiranje naj prideva čez dve uri, potrdilo o plačilu naj pa kar takoj pošljem na ta in ta elektronski naslov. Malo manj kot dvesto evrov, stol iz šolske učilnice pod improvizirano streho, iz zamolklo sivega neba kapljá, palčka v obe nosnici, da bi človek kihnil, jutri dopoldne potujemo, potrdilo o izvidu naj bo v angleščini, saj bo ob pravem času, kajne, hvala. Greva na kavo k Titotu? Ja, prosim! Oh, kako fino, da imate odprto, saj smo imeli tudi včeraj, a smem na stranišče, ja, pa dajte, ampak na hitro, seveda, kakopak, en kapučino in en dvojni ekspreso z mlekom, pa srečno novo leto, naj bo bolje, zdaj imam pa že res poln kufer, ja, a ne, zdaj je pa res že dovolj, dobro bo, gotovo, mora biti, če ne drugega, nam bo povsem jasno, da je biti človek človeku - človek življenskega pomena. Drugega popoldne pakiram in srce mi skače. Kasneje pijemo belgijsko pivo in v ustih topimo čokolado, še kasneje ne spim.

Tretjega zjutraj čakam na potrdila o izvidih, čas se krajša, pokličem, prijazna gospa jih ima ravnokar v pripravi, prispejo, dodamo jih na kup ostalih dvajsetih natisnjenih dokumentov za potovanje v Španijo, in ne samo, na Kanarske otoke, kjer je birokracija še malo drugačna. Poleg debelega svežnja papirja imamo na pametnih telefonih tudi posebne QR kode, ki vsebujejo podatke o vsakem od potujočih in se zgenerirajo na osnovi izpolnjenih dodatnih dvajsetih strani dokumenta, brez katerega se trenutno v Španijo vstopati ne sme. Pregledujem sobe, solze se mi ritmično vsipljejo po licih. Poslavljamo se in jokam, vsi jokamo, zato je poslavljanja dobro čimbolj skrajšati in v nekaterih primerih celo preskočiti ter si tako prišparati malo žalosti za kasneje.

Avtocesta je prazna, kar je (bilo) ponavadi super, zdaj pa daje občutek tesnobno nedomačega, postapokaliptičnega. Na italijanski meji nikogar, razen pregledovalcev slovenskih vinjet. “Končno smo v Italiji, a je tole naš hotel?” “Oh, ne, Kalin, zdaj se bomo vozili še malo, potem pa bo!” “O, ne! Pa zakaj je tako daleč? Nisem hotel, da je tako daleč!” Kalinu zamolčim, da se bomo vozili še štiri ure. Tudi avtocesta na severu Italije, ki je sicer (bila) znana po venomer močno zgoščenem prometu, je prazna. Tu in tam kakšen šleper, pa švicarski avtomobili s potniki balkanskega izgleda. Imigranti, kot mi. Kalin zaspi, hotel ima pogled na letališče, recepcija je praznično okrašena, strežejo večerjo in zajtrk, zadeve delujejo normalneje, kot nas prepričujejo. Nazdravimo z mini penino, ki je ostala od praznikov, potrebno je vrniti izposojeni avto, naredimo si piknik z mrežno pečenko, parmezanovimi jajčevci iz mikrovalovke in jabolčnim štrudljem. Kasneje ne spim, nihče ne spi. Zbudimo se ob treh zjutraj, Kalina trese od neprespanosti in globoke noči, mami, jaz imam en tak potres v telesu! Kombi nas za petnajst evrov v pentljah odpelje na letališče na drugi strani avtoceste. Vstopimo in dobimo še dva papirja, ki ga izpolnimo že nekako, ni miz, večina stolov je prepovedanih. Povsod plastične ograje, v gosji red, papirje pokažemo enemu policaju, nato še dvema, ki sedita za mizico. Kalin hoče, da ga vlečeva na njegovi potovalki - tigrčku. Prtljago imamo rahlo pretežko, pa tokrat to ni pomembno. Zanimivo, si mislim, zdaj sploh ni več pomembno, da si na dokumentu, s katerim potuješ, na sliki ti, saj si z masko tako in tako neprepoznavna. Kavarne na letališču so odprte, letalo je prazno. Kalin zaspi za dvajset minut, ostale štiri ure in pol sprašuje, če smo že tam. Pristanemo, letališče je spremenjeno v labirint in prazno. Opozorilo, da je na tem ozemlju maska obvezna venomer in povsod. Hodimo naokoli, da pridemo nazaj na isto mesto malo naprej, kjer moramo tisto strašno QR kodo pokazati enkrat, nato pa še enkrat, ošvrknejo jo tako, na uč, pa še tako, nekaj na računalniku … in … nič. Popolnoma nič. Uspelo nam je in vse skupaj … nič. Kasneje izvem, da bi moral biti naš test uradno sodno preveden. Ampak saj ga nihče niti pogledal ni. Res, vsi imajo vsega poln kufer.

Četrtega smo in kasneje … ne spim. Nihče ne spi. Spimo šele kasneje, kasneje.

Naj nam bo v Novem Letu lažje dihati in leteti!

0 notes

zambaveterina · 4 years

Photo

⚠️ OBVESTILO O CEPLJENJU ⚠️ Preklic epidemije v Sloveniji vrača nazaj redna cepljenja proti steklini.💉 V času epidemije (12. marec - 31. maj) je bilo cepljenje začasno ustavljeno in ni bilo obvezno. Kako postopamo sedaj? 🤔 📍 Vsi, ki ste imeli datum pred 12. marcem, ko epidemija še ni bila uradno razglašena, ste že v zamudi, zato uredite cepljenje čimprej. 📍 Vsi, ki vam je v tem obdobju cepljenje za vašega psa poteklo, imate čas, da opravite obvezno cepljenje do 30. junija. 📍 Če imate datum cepljenja od 1. junija dalje, poskrbite da boste cepljenje opravili pravočasno, saj že veljajo razmere kot pred epidemijo. Datum, kdaj vaš kuža potrebuje cepljenje proti steklini, imate zaveden v njegovem potnem listu.📘🐶 Prosimo vas, da se za termin naročite na telefonski številki 03 620 03 20. ☎️ • • • 🐾 #animals #animal #toptags #wildlife #nature #tagsta #tagsta_nature #instalife #dayshots #wild #natgeohub #igs #instanature #awesome_shots #nature_shooters #vida #fauna #animalsofinstagram #animali #naturaleza #natura #tagstagramers #instanaturelover #ilove #instagood (na lokaciji Zamba veterina) https://www.instagram.com/p/CAZs05VFe-Q/?igshid=8iri3r87a0rv

0 notes

bojanambrozic · 4 years

Text

Najden je bil prvi kos meteorita Novo mesto

Najden je bil prvi kos meteorita Novo mesto. Najditelj je gospod Gregor Kos, ki je meteorit našel 4. 2. 2020 okoli 16. ure na dovozu na dvorišče svoje hiše v vasi Prečna pri Novem mestu. Masa meteorita znaša 203 g. Po preliminarnih raziskavah gre za navadni hondrit. Meteorit je dobil uradno ime Novo mesto.

Meteorit Novo mesto

Najditelj meteorita g. Gregor Kos na lokaciji najdbe meteorita

Najdite…

View On WordPress

0 notes

dusancolaric · 4 years

Text

Konec #Minus20in2020, čas je za Corono🍺 - 1. del

Prvič začenjam z disclaimer-jem.

Tole, je moje osebno mišljenje. Ne gre za uradno ali neuradno mišljenje mojega delodejalca, delojemalcev, ali organizacij katerih sem član oz. simpatizer. Ne predstavljam vse kot fakt, nisem influencerja ali opinion maker-ja.

Prvo obveznosti do mojih 3-eh sledilcev

Projekta #minus20in2020 je konec in to ravno, ko sem se pripravljal na izdajo seksi oprijetih majčk z heštegom #minus20in2020. Je** ga, koronca (uradni naziv virusa je SARS-CoV-2; bolezen, ki jo virus povzroča pa je COVID19) je prišla na obisk.

Vsaj eden izmed teh 3-eh sledilcev se sprašuje “Zakaj pa?!?” oz. “A zdej boš pa kr nehu?”. Eeeeem, JA. Like I give a 💩about weight loss right now. Čas, ki mi je odmerjen bom rajš porabil z otroki za otroke, ki jih je treba animirat ves čas. K moji sreči čeprav to večino časa dela mati 🙏🏼.

Dodatno je zdej ob teh omejitvah gibanja, kvalitetna vadba precej omejena. Doma pač ne telovadim, še kolesarski trenažer je bolj za okras in trenutno nisem prepričan ali ni Celjska koča že v občini Laško 🧐. #Ostanidoma bom vzel dobesedno.

Tole stran bom počasi ugasnil oz. jo bom bom pustil na smetišču interneta.

Mogoče bom enkrat zaštartal z neki novim dreamer projektom, tone kilogramov, ki jih bom pridobil in ponovno izgubil, so vedno dobra vsebina za on the line. Mimogrede, 10. dan karantene in Google beleži +35% porast iskanja besed “dieta” #sampovem. In zdej nekaj o koroni.

My Corona

Na zgoraj napisano besedno zvezo se vedno spomnim tega komada. Ne vem zakaj, ampakm če besedilo “My Sharona” zamenjaš v “My Corona” ima še vedno smisel. Zelo kul.

youtube

No, kaj naj povem o temle sranju, ki nas je doletelo? Če bi se zelo trudil povzeti vse skupaj bi verjetno bilo nekaj v tem smislu: “Vsi smo se smejali Kitajcem, zdej pa vsi upamo, da nam bo uspelo kot Kitajcem”. Kakšen svet ha?

Pošteno, nihče, ampak nihče, niti pod razno, ni mislil, kaj šele vedel, da bo to eskaliralo do te mere, kot je sedaj. Tisti, ki pravi drugače in bi si rad lastil trenutek zadoščanja ob izreku zveze “I told you so” naklada. Naklada ali laže? Sej ne vem. A je sploh razlika? A je nakladanje resnica na potenco? Kakorkoli.

Nihče ni verjel, da bo to tako kot je danes. K naši (Slovenski) sreči, je bilo nekaj pametnih ljudi. Nekomu je zadeva smrdela, do te mere da je postal “Deseti mož”. Če vam termin ni poznan (ni enako JJ**-evem Destem bratu) si poglejte klip filma Svetovna Vojna Z (Brad Pitt v glavni vlogi), tam nekje v 55. minuti filma.

Nekaj teh ljudi je danes med drugim odgovornih zato, da nam gre relativno OK. Nekateri bi se lahko našli v tem zapisu, k sreči ga noben ne bo prebral. Torej, ni škode.

Sem pa mnenja, da so zdaj redki trenutki, ko si celo želimo diktature*.

Politika, stroka in Slovenci

Sloveniska politika je takšna kot je, gor-dol, levo-desno. Kljub temu, da je pogosto (milorečeno) nespretna pri svojem delu, je ustvarila relativno varno, čisto in človeka vredno državo. Če ste pošteni, res pošteni, nam nikakor gre nam slabo. Ali bi nam lahko šlo bolje - absolutno. Slabše? Ooo ja, in ne rabite pogledat ravno daleč.

Iz tega lahko sklepamo, da je odziv na največjo humanitarno krizo po II. svetovni vojni, vsaj na začetku, bil nespreten. Ali je to vse posledica odstopa vlade v nepravem trenutku ali dejstva, da nihče ni imel pravega pojma kaj se dogaja v bližnji in daljni okolici, je filozosko vprašanje. Če zadevo zaspinamo, mogoče je odstop in menjava vlade bila v pravem trenutku? Vsekakor mislim, da ni sledu o grešnem kozlu dane situacije, bolj gre za splet naključij. Smo pa dobili novo kost za glodanje in medsebojno obračunavanje. Leta bomo lahko filozofirali, kaj bi bilo, če bi bilo. Grozno, da smo potrebovali dogodek takšnih razsežnosti, zato da smo se premaknili iz časov sredine prejšnjega stoletja. Pozitivno?

Strokovnost določenih institucij ne moremo in ni prav da sodimo Prvič zato ker večina nas nima pojma o tem in drugič, ker si nihče ni resnično mislil, da bomo 3 mesece po prvih poročilih o neki novi virusni pljučnici na kitajskem, praktično vsi na severni polobli v karantetni. Zavedati se moramo, da so razmere nadčloveške in zato se na takšne dogodke nihče ni mogel pripraviti dovolj dobro, dovolj hitro, dovolj natančno. Katerokoli odločitev sprejmeš, vedno bo nekaj narobe. Naše sanje - biti kot Južno Korejci, Japonci ali Singapurčani so itak (preveč) mokre.

Z zgoraj navedenimi se ne moremo primerjati, saj so že imeli izkušnjo s SARS-om in pandemsko (ptičjo) gripo. Zdravstveni sistemi, ki imajo bistveno več denarja so utečeni, epidemiologi in drugi zdravstveni delavic kot tudi prebivalci so “trenirani”, vedo kako se morajo obnašati, kaj morajo storiti. In to upoštevajo. Že drakonski sistemi obvladovanja prebivalcev v Singapuru je nam nekaj nepredstavljivega. V času epidemiji so tam pravice sekundarnega pomena. Pravice do zasebnosti? Pravica do odhoda v trgovino? GDPR? Ja, to bo to ja.

Bodimo optimistični. V Sloveniji smo takšni kot smo in to je dobro. Odlična kombinacija germanskega fenotipa in slovanskega oz. balkanskga genotipa, v teh kriznih razmerah pride še kako prav. Verjetno bo ravno to ključ do uspeha, da bomo zadevo ohranili v mejah obvladljivega. Denar tukaj ne pomeni veliko, poglejte samo v Švico ali ZDA.

Naslednjič o zdravstenih delavcih in SM gurujih, ki so v 10-ih dneh karantene postali epidemiologi, infektologi, ekonomisti all-in-one.

*Razumite kakor želite!

** Josip Jurčič

0 notes

writer1306 · 5 years

Text

Bivša Socialistična Federativna republika Jugoslavija, točno število prebivalcev na tem območju

3 x 2 milijona, uradno mrtvi, vsi zamenjana imena in naslove JNA

146000 uporabljajo ime VATIKAN fundamentalisti proti Italiji, niso VATIKAN v Rimu, so v Kopru, nasprotno.

73.000 JINA setta vaticana uporabljeno ime, artificial is better, v minus stopnji tajnosti in varnosti so celo NEVIDNI, MIT mostri invisibili slow eyes počasna očesa SLOW =T, OCCHIO, Križanci med severnoafriskimi plemeni in azijskimi plemeni, nimajo gležnjev, ne morejo peš na TRIGLAV

6.219.000 x 3

18.657.000 prebivalcev

0 notes

parlameter · 6 years

Text

Parlameter 1.8: Kaj je novega

V poplavi vseh predvolilnih aktivnosti inštituta in ob tem, ko poslanke in poslanci pospravljajo svoje pisarne v Državnem zboru, z vami delimo novo Parlameter kartico - še zadnjo, razvito v času tega sklica. Gre za nadgradnjo funkcionalnosti iskalnika, ki so jo na Parlametru že od prvih dni želeli videti mnogi politični raziskovalci.

NOVO: Seznam besed

V iskalno okence lahko po novem vpišete več besed hkrati, tako da jih ločite z vejico, spodaj pa dobite seznam govork in govorcev oziroma poslanskih skupin, ki temu v svojih nastopih posvečajo največ pozornosti. Če je bilo prej možno preveriti, kdo največ govori o neki besedi, pa lahko zdaj isto analizo opravite za neko celo pomensko polje. Novo kartico najdete na strani Orodja.

Rezultate si lahko ogledate v absolutni (število vseh omemb teh besed za izbani subjekt) ali relativni različici (število vseh omemb, deljeno z ulomkom števila vseh govorov tega subjekta in števila vseh govorov).

Če med vejicami izpišete geslo z dvema besedama, denimo Evropska unija, Velika Britanija, bo pametni iskalnik sam dodal narekovaje, da bodo rezultati iskalnih nizov zajeli le zadetke s celimi besednimi zvezami.Obilo užitkov ob raziskovanju, pa ne pozabite z nami deliti najbolj zanimivih rezultatov!

Kaj prihaja

Naše partnerstvo s hrvaškim Gongom in bosanskim ZaštoNe je že v polnem zagonu. Zdaj že lahko uradno povemo, da se Parlameter z jesenjo seli tudi v omenjeni dve državi. To pa ne pomeni, da se razvoj slovenske različice končuje. Ko bodo po parlamenarnih počitnicah v DZ sedli nove poslanke in poslanci, bomo imeli za vas že spet nekaj novega! Namig: ste si kdaj želeli klepetati s poslankami in poslanci?

Odpravljeni hrošči in druge malenkosti

TFIDF kartica na poslancu je zdaj pravilno visoka.

Izpostavljena zakonodaja je dobila hoverje.

Štiri kartice so bile preimenovane.

V kartici footer črta ni več slika, ampak gradient.

0 notes